“Tedaj sem zagledal Nihalo. / Krogla je na koncu dolge, na svod kora pritrjene niti z enakomerno veličastnostjo izrisovala široke loke.“
Mojstrovina, po tematiki primerljiva z popularno uspešnico Da Vincijeva šifra, kjer opazimo pomembno razliko: roman Nihalo je plod Ecovih življenskih raziskav tajnih društev in organizacij (Eco je namreč doktor srednjeveške filozofije in literature), pri čemur misterija ne ustvarja zgolj z razvozlavanjem skrivnosti in plehkega akcijskega vzdušja, temveč roman raziskuje tudi vpliv razvozlavanja skrivnosti na psiho protagonista, gospoda Casaubona, ki tekom romana uspešno dokonča svojo diplomo, ter ugledne založnike, gospoda Belba in Diotallevija, ki delujejo za založnika g. Garamonda in se sicer bojujejo proti lahkovernosti in pseudo-znanstvenim delom. V začetnih poglavjih gospoda iz porogljivosti celo snujeta “Fakulteto primerjalne postranskosti, na kateri se študira nepotrebne ali nemogoče predmete”, namen fakultete pa je “vzgajanje strokovnjakov, ki so spodobni večati v neskončnost število irelevantnih predmetov”; dokler ju pod vplivom pripovedi skrivnostnega polkovnika Ardentija ne prevzame raziskovalna mrzlica, ko stopijo v stik z legendo o vitezih Templjarjih in svetem gralu, ki splete niti z ostalimi skrivnimi združbami po svetu.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.